Zakonodajne novosti v letu 2024

Zakonodajne novosti v letu 2024

Leto 2024 bo v zakonodajnem smislu zajemalo nadaljnjo obravnavo in pripravo načrtovanih reform, ki so jih v letu 2023 v večji meri prekrižale avgustovske katastrofalne poplave. Evropski akti in direktive so prinesli določene pomembne premike.

News
Categories
Contact

Zakonodajne novosti v letu 2024

Leto 2024 bo v zakonodajnem smislu zajemalo nadaljnjo obravnavo in pripravo načrtovanih reform, ki so jih v letu 2023 v večji meri prekrižale avgustovske katastrofalne poplave. Evropski akti in direktive so prinesli določene pomembne premike.

V nadaljevanju povzemamo nekaj poglavitnih novosti, ki jih uvajajo nov Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, Zakon o minimalnem davku, novela Zakona o davku na dodano vrednost, novela Zakona o delovnih razmerjih, novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju idr., ki bodo vplivale na poslovanje podjetij in višino prejemkov delavcev v Republiki Sloveniji.

1. Davčne in računovodske novosti

1.1. Začasni dvig davka na dobiček pravnih oseb (DDPO) iz 19% na 22%

V nujnem postopku je državni zbor dne 13. 12. 2023 sprejel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, s katerim se po avgustovskih hudih poplavah določajo ukrepi za obnovo in razvoj prizadetih območij ter zagotovitev večje varnosti pred nadaljnjimi posledicami poplav in plazov na prizadetih območjih.

Zakon med drugim prinaša začasni dvig DDPO: za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 se plačuje DDPO po stopnji 22%. Razlika 3% se bo štela kot namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo. V obračunu DDPO za leto 2023 se bo ugotovila mesečna ali trimesečna akontacija DDPO za leto 2024, in sicer tako, da se bo uporabila davčna osnova za leto 2023, akontacija pa se bo izračunala z uporabo stopnje 22%.

Družbe, ki obračunavajo odložene terjatve za davke, bodo davčno stopnjo 22 % uporabile tudi pri izračunu odloženih davkov v bilanci stanja na 31. 12. 2023.

1.2. Uvedba novega minimalnega davka

Potrjen je Zakon o minimalnem davku, ki bo za subjekte s sedežem v Sloveniji, ki so del velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij, katerih letni prihodki v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih letih presegajo 750 milijonov evrov, uvedel novo povrhnjo obdavčitev.

Subjekti v sestavi navedenih skupin, ki se nahajajo v Sloveniji, bodo obdavčeni tako, da bodo plačali povrhnji davek 15% na presežni dobiček v vsaki jurisdikciji, v kateri delujejo, in sicer za poslovna leta od 31. 12. 2023. Povrhnji davek se uporabi, če je dejanska davčna stopnja nižja od minimalne stopnje 15%.

1.3. Spremembe zakonodaje na področju DDV in nadzor nad plačili

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost  (ZDDV-1) v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktivo Sveta (EU) 2020/284 glede uvedbe nekaterih zahtev za ponudnike plačilnih storitev. Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev morajo po novem voditi evidence o tistih prejemnikih čezmejnih plačil, ki prejmejo več kot 25 plačil na četrtletje. Te podatke bodo ponudniki morali posredovati finančni upravi, ta pa naprej v informacijski sitem o plačilih pri Evropski komisiji.

Zakon vključuje tudi določene spremembe iz naslova obdobja veljavnosti uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti za primere trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov ter spremembe iz naslova oprostitve storitev, ki se izvajajo v okviru dejavnosti v javnem interesu v skladu z 42. členom ZDDV-1.

1.4. Sprejeti so novi Slovenski računovodski standardi (SRS)

SRS so bili posodobljeni zaradi uskladitve z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP). Nekatere ključne spremembe, ki so začele veljati s 1. 1. 2024 so:

  • dopolnitev uvoda v SRS (dopolnitev nekaterih pojasnil),
  • novo poglavje – nekratkoročna sredstva za prodajo,
  • na novo zapisan SRS 3 – Finančne naložbe, itd.

 

Temeljna pravila merjenja in vrednotenja gospodarskih kategorij se v novih SRS (2024) niso spremenila; novi standardi so le nadgradnja veljavnih SRS (2016). V večji meri bodo morala podjetja le prerazvrstiti svoje finančne naložbe in prilagoditi pravilnike o računovodstvu.

2. Druge novosti v gospodarstvu

2.1. V pripravi nova pravila o poročanju o trajnostnosti

V prihodnje bo moralo o trajnostnosti poročati več podjetij, kriteriji poročanja pa bodo podrobnejši. V pripravi je namreč novela Zakona o gospodarskih družbah, v kateri je predvidena uvedba novih pravil v treh časovnih korakih med letoma 2024 do 2028. Med novostmi prihajajo:

  • poročanje o trajnostnosti za vsa velika podjetja in vsa podjetja, ki kotirajo na organiziranih trgih (razen mikropodjetij),
  • revizija sporočenih informacij,
  • podrobnejše zahteve glede poročanja in poročanje v skladu z obveznimi standardi EU.

2.2. Novela ZFPPIPP uvaja institut grozeče insolventnosti

Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ustanavlja nov institut grozeče insolventnosti (položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo v obdobju enega leta družba postala insolventna), ukinja postopek poenostavljene prisilne poravnave, prav tako pa uvaja ostrejše obveznosti poslovodstva, kadar je družba insolventna in ko insolventnost grozi.

Novela določa tudi dodatno obveznost računovodje, revizorja ali druge osebe, ki za družbo opravlja storitve, povezane s poslovanjem, v primeru, da pri opravi svojih aktivnosti ugotovi, da je nastal položaj grozeče insolventnosti ali insolventnosti. O tem mora pisno opozoriti poslovodstvo družbe.

2.3. Obveznosti glede zaščite prijaviteljev (angl. whistleblower)

Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) uvaja ukrepe in določa postopke za zaščito prijaviteljev (angl. whistleblower), t.j. oseb, ki prijavijo ali javno razrijejo informacije o kršitvi v svojem delovnem okolju, ne glede na to ali gre za javni ali zasebni sektor.

Zavezanci v zasebnem sektorju, ki morajo izpolniti obveznosti po ZZPri, so:

  1. subjekti s 50 ali več zaposlenimi;
  2. subjekti z 10 ali več zaposlenimi, če opravljajo dejavnosti na področju okolja ali zdravstva.

 

Poglavitne obveznosti, ki jih zavezancem v zasebnem sektorju nalaga ZZPri so:

  1. imenovanje zaupnika;
  2. opredelitev naslova za prejem prijave (v fizični ali elektronski obliki) in obveznost evidentiranja prijave;
  3. sprejem internega akta, v katerem se vzpostavi notranja prijavna pot in so opisane posebnosti obravnave prijave, tako da ne pride do razkritja identitete prijavitelja.

2.4. Za poslovne odjemalce se regulacija cen energentov s koncem leta 2023 izteče

Z letom 2024 je v veljavo stopila nekoliko spremenjena regulacija cen elektrike. Cene bodo za gospodinjstva omejene vse leto, a le za 90 odstotkov porabe. Tudi v letu 2024 bodo gospodinjstva oproščena plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor za obnovljive vire energije (OVE in SPTE). Za poslovne odjemalce se regulacija cen energentov s koncem leta 2023 izteče.

Sredi leta 2024 sledi sprememba obračunavanja omrežnine in priključne moči. Do 1. 6. 2024 bosta obračunani po starem sistemu, tarifi bosta nekoliko višji. Po 1. 6. 2024 pa se bo omrežnina plačevala po časovnih blokih.

3. Novela Zakona o delovnih razmerjih

Novela Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju »ZDR-1«) uvaja nove pravice oskrbovalcev in žrtvam nasilja v družini, pravico do odklopa, subsidiarno odgovornost v gradbeni dejavnosti in drugo. Spremembe v slovenski pravni red v večji meri prinašata Direktiva 2019/1152/EU in Direktiva 2019/1158/EU. V nadaljevanju povzemamo nekaj poglavitnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih:

a) Daljše obdobje za prenos letnega dopusta

Delavec bo imel pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta, in ne več le do 31. decembra naslednjega leta.

b) Novi izredni odpovedni razlogi in pisno opozorilo pred krivdno odpovedjo

Novela ZDR-1 na novo določa 2 izredna odpovedna razloga. Delavec lahko izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi, če mu delavec vsaj 2 meseca ni izplačeval plače ali nadomestila plače ali mu dvakrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni izplačal plače ali nadomestila plače ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku.

Skrajšalo se je tudi zakonsko obdobje veljavnosti pisnega opozorila pred krivdno odpovedjo iz 1 leta na 6 mesecev. Po vročitvi pisnega opozorila se uvaja nov postopek. Tako bo delavec lahko v 3 delovnih dneh od prejema pisnega opozorila lahko zahteval, da mu delodajalec v razumnem roku, ne daljšem od 30 dni, omogoči, da se o kršitvah izjavi. Delodajalec bo moral delavcu nato podati pisno obrazloženo odločitev v roku 8 dni po zagovoru.

c) Sorazmernost poskusnega dela pri pogodbi za določen čas

Poskusno delo praviloma lahko traja najdlje 6 mesecev. Novela ZDR-1 dodaja, da se mora poskusno delo v pogodbi za določen čas določiti sorazmerno trajanju te pogodbe in naravi dela.

d) Pravice oskrbovalcev in delavcev, ki so žrtve nasilja v družini

Z novelo ZDR-1 se dodajajo pravice oskrbovalcev, kot so 5 neplačanih dni oskrbovalskega dopusta, pravica do predloga sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas s krajšim delovnim časom in pravica do posebnega varstva oskrbovalcev pred odpovedjo.

Za delavce, ki so žrtve nasilja v družini se uvaja pravica do posebnega varstva v delovnem razmerju zaradi sodelovanja v postopkih, ki povečujejo njihovo varnost. Po novem so upravičeni do 5 delovnih dni plačane odsotnosti v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ipd., prav tako imajo pravico do predloga sklenitve pogodbe za določen čas s krajšim delovnim časom in pravico do posebnega varstva pred odpovedjo. Nočno in nadurno delo lahko opravljajo le s podanim predhodnim pisnim soglasjem.

e) Pravica do odklopa

Delodajalec mora delavcem do izteka prehodnega obdobja zagotoviti pravico do odklopa. To pomeni, da mora z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da mu delavci v času izrabe počitka in upravičenih odsotnosti z dela, ne bodo na razpolago.

f) Subsidiarna odgovornost v gradbeni dejavnosti

Novela ZDR-1 prinaša subsidiarno odgovornost podizvajalčevega sopogodbenika (naročnika) za neizplačilo plače delavcu, ki je zaposlen pri podizvajalcu.

g) Pisna opredelitev delodajalca do delavčevih predlogov

  • Predlog delavca za spremembo pogodbe

Kadar delavec poda predlog za spremembo pogodbe (npr. iz določenega v nedoločen čas, iz krajšega v polni delovni čas) se mora delodajalec do predloga opredeliti v 30 dneh od prejema.

 

  • Predlog delavca za drugačno razporeditev delovnega časa ali opravljanje dela na domu

Kadar delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in družinskega oz. zasebnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, mu morda delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev v roku 15 dni.

 

  • Krajši delovni čas staršev otrok do 8 leta

Novela ZDR-1 prav tako določa, da lahko delavec, ki neguje otroka, starega do 8 let, predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s krajšim delovnim časom. Spremembo delavec lahko predlaga na podlagi pogodbene svobode, kar pomeni, da delodajalec njegovemu predlogu iz utemeljenih razlogov ni dolžan ugoditi, mora pa svojo odločitev pisno utemeljiti v roku 15 dni.

4. Novosti pri obračunu plač in napotitvi delavcev

4.1. Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek

Z 31. 12. 2023 se ukinja prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s 1. 1. 2024 se uvaja obvezni zdravstveni prispevek (OZP).

Za obdobje od vključno meseca januarja 2024 do vključno februarja 2025 znaša obvezni zdravstveni prispevek 35 EUR mesečno. Obvezni zdravstveni prispevek se uskladi enkrat letno.

Glavni delodajalec oziroma izplačevalec, pri katerem prejema zavarovanec edini oziroma pretežni del dohodka iz delovnega razmerja obračuna in odtegne obvezni zdravstveni prispevek pri izplačilu plač ter poroča o odtegljaju na FURS z elektronskim obrazcem REK-O oz. na obrazcu OPSVT (za delavce zaposlene pri tujem delodajalcu).

4.2. Portal SPOT po novem omogoča dostop do elektronskega potrdila o darovanju krvi (ePODK)

Elektronsko Potrdilo o darovanju krvi je delodajalcem, njihovim zastopnikom ali pooblaščenim osebam od 1. 1. 2024 na voljo na portalu SPOT.

4.3. Bolniška odsotnost ponovno 30 dni v breme delodajalca

Breme finančnega nadomestila bolniške odsotnosti se v večji meri – iz 20 na 30 dni – ponovno prenaša nazaj na delodajalca oz. samostojnega zavezanca. To velja za obdobja zadržanosti od vključno 1. 1. 2024, za razloge: bolezen, poškodba izven dela ali poškodba po tretji osebi izven dela.

4.4. Sprememba osnove za obračun in plačilo prispevkov za napotene delavce

Za napotene delavce se bistveno spreminja osnova za obračun in plačilo prispevkov. Od 1.1.2024 dalje se bo za izplačila plače napotenih delavcev v osnovo za obračun prispevkov vštevala celotna plača in vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi (ne glede na to ali gre za napotitev po 12. ali 13. členu Uredbe (ES) 883/2004 ali pa napotitev v tretje države). 

To pomeni, da se v primeru napotitev na delo v tujino ukinja izjema glede določitve (nižje) osnove za obračun in plačilo prispevkov delavcev. Do sedaj se namreč v osnovo za obračun prispevkov teh delavcev ni všteval tisti del plače, ki so ga prejeli izključno zaradi napotitve na delo v tujino. Za napotene delavce je to posledično pomenilo tudi nižjo pokojninsko osnovo v primerjavi s tistimi, ki so dobivali enako bruto plačo pri delu v Sloveniji. 

Nova ureditev osnove za obračun prispevkov bo zvišala stroške delodajalcev, ob nespremenjenem bruto dohodku pa bo vplivala tudi na višino neto plače delavcev, ki se bo v tem primeru znižala.

4.5. Ukinitev avtomatske spremembe zavarovalne podlage napotenih delavcev

Slovenski delodajalec mora za vsakega delavca, ki ga namerava napotiti na delo v tujino (EU, Islandija, Norveška, Švica itd.) pri ZZZS pridobiti potrdilo A1. Na podlagi izdanega A1 potrdila ZZZS se nato spremeni delavčeva zavarovalno podlago iz 001 (delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije) v zavarovalno podlago 002 (delavci, ki so bili poslani na delo v tujino).

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev od 1.1.2024 naprej ukinja avtomatsko spremembo zavarovalne podlage na 002. To pomeni, da bo ob pričetku in koncu napotitve delodajalec sedaj sam moral z obrazcem M-1 ter M-2 urediti odjavo ter prijavo delavca v ustrezno zavarovalno podlago.

Categories
Contact

Similar Posts

This site is registered on wpml.org as a development site. Switch to a production site key to remove this banner.